Kaj ima martinovo skupnega s Kitajci?

Še eno leto je okoli, še eno martinova pojedina je za vogalom. Hej, ali ste vedeli, da martinovo velja za jesenski pust? Tooo, še eno praznovanje! Obilna miza, polna jesenskih dobrot in slastnega vina je tradicija, ki izhaja iz poganskih časov. Hvala bogu (😊), da so se naši predniki zahvaljevali za dobro letino in se pričeli pripravljati na zimo.

Še ena hitra obnova. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske.

Zakaj je Martin sveti?

Ja, takole je šlo. Oče svetega Martina je bil rimski vojak v času Rimskega imperija. Ko je bil Martin še otrok (rodil se je leta 316 v današnjem madžarskem Szombathelyju), se je družina zaradi očetove službe preselila na ozemlje sedanje Italije, Martin pa je tam spoznal krščansko vero. Čeprav je po očetovi tradiciji postal rimski vojak, ki naj bi služil vojaško obveznost v Franciji, se je posvetil življenju za reveže. Someščani so ga proti njegovi volji izvolili za škofa v Toursu. Med drugim je ustanovil tudi prvi samostan v Franciji. Umrl je leta 397, kot škof v Toursu.

Vino, vino, vino

Pri nas je največ šeg in navad povezanih z martinovo pojedino in v glavnem s pokušanjem mladega vina, ki naj bi se prav na god svetega Martina, 11. novembra, spremenilo iz mošta v vino. No, Slovenci to radi poskušamo tudi vikend pred in vikend pozneje. Dobra kapljica ne sme iti v nič! 😉

Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Grešiti je... greh. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa. Malo zabave ne škodi.

V času martinovega boste skorajda povsod po Sloveniji naleteli na mlado vino. Poleg pokušine nove letine vina v restavracijah, gostilnah, vinotočih in na organiziranih martinovanjih lahko žlahtno kapljico degustirate na drugačne načine. Po večjih mestih, se organizira vinska cesta, kjer lahko na stojnicah poskuiste različna vina. Poleg mladega vina pa seveda obvezno paše sveže pečen kostanj.

Zdaj pa h Kitajcem

No, obilno martinovo kosilo se niti malo ne more primerjati s kitajskim klišejem “poceni narejeno, hitro zavrženo”. Tradicija pripravljanja slovenske martinove pojedina obsega večurno pripravo, izbrane domače sestavine in ljubezen do hrane.

Klasično martinovo kosilo zajema rdeče zelje, mlince in tisto jed, ki jo imamo skupno s kitajsko kulinariko – pečeno raco. Nekateri imajo raje martinovo gos, drugim spet obožujejo piščanca. Mi pravimo, vsakemu svoje 😊.

Meni za martinovo se razlikuje od pokrajine. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi (znamenita Martinova gos) in mlinci. Za slovensko Istro je martinovanje oziroma Martinja značilno šele po 2. svetovni vojni. Tipične jedi so povezane z olivnim oljem (lahko tudi samo kruh in olje), s katerim so pospremili mlado vino. Bolj zahtevne jedi v tem času so bile predvsem fuži (testenine) s petelinjim ali kokošjim golažem, ki ga imenujejo tudi »žgvacet«, pečen puran, kislo zelje (»kapuz«), ocvrt kruh z refoškom.

Gos je bila daritvena žival pri jesenskih poganskih obredih, zelo znano pa je tudi vedeževanje iz gosje prsne kosti – njena barva naj bi napovedovala, kakšna bo zima in okoli snega bo natresla.

Martinovo kosilo malo drugače

Tradicijo je mogoče tudi malo modernizirati. Letos uporabit vse sestavine, značilne za martinovo, vendar jih postrezite malo drugače.

Začnimo z rdečim zeljem. Nekateri bi rekli, da se vam je zmešalo, medtem ko bodo drugi prosili za repete. Juha vijolične barve bo izgledala kot magična jed.

Za pripravo juhe iz rdečega zelja potrebujete:

1 veliko glavo rdečega zelja
2 krompirja
1 čebulo
3 stroke česna
1 liter jušne osnove
2 žlici olja
p žlici jabolčnega kisa
sol
poper
šetraj
lovorjev list

Mali kuhinjski pomočniki

Kuhinjski noži

Lonec

Palični mešalnik

Začnemo s sekljanjem in rezanjem. Zelje, krompir, česen in čebula. V lonec nažličkajte 2 žlici olja in popražite čebulo do steklene »barve«. Šele zdaj dodajte česen, da ta ne izgubi okusa. Navrzite nasekljano zelje in krompir in uživajte v omamnih vonjavah. Ne pozabite na začimbe – lovorjev list, šetraj, kis. Mešajte, mešajte, zmešajte. Posolimo in popopramo. Nato pa pražimo od 5 do 7 minut. Potem zalijemo z jušno osnovo, pokrijemo in pustimo kuhati od oka 15 minut. Ko mine ta čas, polovico zelja vzamemo iz lonca in jih vržemo v skledo. Kar je ostalo v loncu pa »napademo« s paličnim mešalnikom. Pasiramo dokler ne spakiramo 😊. Vzemimo globoke krožnike in z zajemalko dodamo pasirano juho iz rdečega zelja, na vrh pa položimo zelje iz sklede. Mmmm 😊. Po želji lahko dodate tudi kulinarično piko na i – mladi sir ali gorgonzolo. Orehe ali hruške. Po okusu.

Gos, ki ne bo odletela.

Za pripravo nadevane gosi za 6 do 8 oseb potrebujete:

1 gos (2 do 3 kg)
120 g suhih sliv
100 g rozin
2 žlici vinskega kisa
2 žlici vode
5 kislih jabolk
4 žemljice
1 jajce
sol, poper
pol glave rdečega zelja
pol žličke kumine
1 čebulo
80 g masti
20 g moke
2 žlici sladkorja
2 žlici kisa

Suhe slive in rozine za 1 uro namočite v mešanici kisa in vode. Jabolka olupite, jih zrežite na četrtine in odstranite peščišče. Jabolka in žemljice nato zrežite na kocke. Slive prepolovite in jih zmešajte z rozinami, kockami kruha in jabolk in jajcem ter mešanico začinite s soljo in poprom. Gos natrite s soljo od zunaj in od znotraj, jo nadevajte z nadevom in zašijte odprtino. Gos približno 3 ure pecite v pečici, segreti na 170 stopinj. Med peko jo večkrat prelijte s sokom, ki nastaja in če je potrebno, prilijte še malo vode. Zelje očistite in ga poparite z vrelo vodo. Nato ga odcedite. Dodajte manjšo količino hladne vode, soli in kumine ter ga malo podušite. Olupljeno čebulo sesekljajte in jo popražite na masti. Potresite jo z moko, počakajte, da malce porjavi in jo nato primešajte zelju. Vse skupaj začinite s soljo, sladkorjem in kisom. Gos vzemite iz pečice in po soku, ki je nastal med peko, potresite moko. Omaka naj nato vre približno 30 minut. Zraven postrezite domače mlince (recept spodaj).

Domači mlinci z jajci

Pripravite:

500 g moke (pol gladke in pol ostre)
1 jajce
2 žlici (olivnega) olja
1,5 dl mlačne vode (približno)
sol

Začnimo? Začnimo!

V skledo presejemo moko, solimo in na sredini naredimo jamico, v katero ubijemo jajce ter dodamo olje in nekaj vode. Premešamo in začnemo mesiti, med gnetenjem postopoma in po potrebi dodajamo vodo. Mesimo približno 10 minut, da dobimo nekoliko bolj čvrsto testo, podobno kot za rezance. Testo oblikujemo v kepo, ki jo pokrijemo in pustimo počivati približno 10 minut. Testo na pomokani površini enakomerno razvaljamo na velikost pekača in debelo vsaj 2 milimetra. Razvaljano testo položimo na hrbtno stran pekača, ne da bi ga predhodno naoljili, in ga spečemo v pečici, ogreti na 220 stopinj. Pečemo ga približno 15 minut, dokler mlinci ne dobijo zlato rjave barve, na površini pa se naredijo mehurji. Ohlajene mlince nadrobimo v skledo in jih prelijemo z osoljenim kropom. Počakamo nekaj minut, da vpijejo tekočino, se zmehčajo in nabreknejo. Morebitno odvečno vodo odlijemo. Pripravljene mlince po želji zabelimo in postrežemo.

Sv.Martin – izmošta nardi vin :).

Lepo praznovanje,

vaš Shoppster ❤️